Kaj ti bo prodaja slik, če nimaš nobene slike doma! Tako je vedno govoril moj dedek, ker on se je namreč ubadal s prodajo slik in je vedel kako se streže stvarem in pač to je bilo njegovo pravilo, da kako pač lahko prodajaš nekaj, če nimaš tega sam doma, in nekako se tudi strinjam s tem njegovim »pravilom«. Saj, če gledamo je tudi res tako, če nekdo nekaj opravlja s srcem potem moraš verjeti v svoj izdelek in ga moraš imeti tudi sam doma.
Če imaš svojo službo kot za svoj hobi bi lahko temu rekli – popolna služba oziroma popolni prosti čas. Kajti, ko boš v službi in ko boš doma, vedno boš nekje s srcem in vesel, ker delaš to kar pač delaš. In moj dedek, on je res to počel zelo rad in se mu je tudi videlo, ker vedno je imel razne zgodbice o njegovem delu, vedno je imel kaj za povedati o slikah. Zelo rad je namreč tudi sam risal in slikal razne slike, ki so bile, moram priznati, izjemno lepe, da sem bila že prav malo jezna nanj, ker ni dal tudi svojega dela v prodajo, da bi lahko imeli še drugi ljudje doma njegove umetnine in, da bi si lahko spočili očke na njegovih slikah. V slikah se baje vidi naša duša in naša osebnost, tisti seveda, ki jih rišejo oziroma slikajo, in ves njihov karakter je baje prikazan v sliki sami, vsaj tako sem slišala in tudi verjamem, da je temu tako!