ŽALOST JE POSLEDICA NESPAMETNEGA RAVNANJA!

Odvzeli so mi vozniški izpit! Priznam vam, da sem se prav jokat začel, ko sem dojel kaj se je takrat pravzaprav zgodilo. Od tistega trenutka je sedaj že en mesec in sem dojel, da sem naredil korenito napako, ko sem vozil pod kar velikim vplivom alkohola in to, in sem si rekel, da če mi le uspe nazaj dobiti izpit, da nikoli ko bom vozil ne bom več spil niti kapljice alkohola!

Zato sem tudi vložil predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in upam sedaj le na najboljše, da se mi bo trenutno edina želja uresničila, da dobim nazaj vozniško dovoljenje pa čeprav začasno ali kakorkoli, da pa ga bom v celoti dobil nazaj pa bi bil tako presrečen in res nikoli več ne bi šel za volan pa če bi kapljico alkohola spil ne bi več šel, ker sedaj sem videl, kako pomembno mi je bilo, da sem imel izpit in sem to zapravil. Trudil sem se, si sam plačal vozniški izpit, trdo sem delal, da sem dobil to kar sem imel, pa sem zaradi svoje prazne glave to zapravil, in to sedaj najbolj obžalujem. Rekel sem si, da se bo moje življenje od sedaj naprej spremenilo!

Ker kot vidim je tako, da ljudje dokler ne izgubimo nekaj kar nujno potrebujemo, tega ne znamo ceniti. Če bi sedaj izgubil hrano, vsaj osnovno hrano za preživetje bi še bolj začel to kar imam sedaj ceniti. Kot sem rekel, sramotno je to, da moramo prvo nekaj izgubiti, da šele nato spoznaš kaj v bistvu si imel. Ampak ok, bolje pozno spoznati nekaj kot pa nikoli, a ni res?